Kakav

Drevo kakavovca izvira iz amazonske nižine in tropskih predelov Južne in Srednje Amerike. Prvi dokazi o gojenju kakavu segajo v čas Majev, ki so verjeli, da je kakav hrana bogov. Arheološke najdbe z ozemlja današnje Kostarike pričajo o tem, da so majevski trgovci pijačo, pripravljeno iz semen kakavovca, pili že leta 400 p.n.š. Kot sveto rastlino so Maji in Azteki kakav uporabljali pri številnih obredih, služil pa je tudi kot plačilno in menjalno sredstvo – za 200 kakavovih zrn je bilo moč kupiti purana, za 200 zrn sužnja, za 4 kakavova zrnja pa zajca. Stari zapisi poročajo o verovanju Aztekov, da je njihov bog zraka Quetzalcoatl s kakavovcem iz nebes pripotoval na zemljo na repu zvezde danice. Ljudi je naučil, kako naj pražijo kakavova zrna, da bodo iz njih pridobili hranljivo kremo, ki jo je mogoče raztopiti v vodi, začiniti in piti kot pijačo, ki je »vir vse modrosti in znanja«.

Kakavovec, ki ga je švedski znanstevnik Carl Linné poimenoval theobroma cacao – hrana bogov, za svojo rast potrebuje hranilno bogata tla, temperature nad 16°C in veliko vode. Uspeva le v deževnih in toplejših tropih med 20° južne širine in 20° severne širine. V prvih štirih letih razvoja potrebuje tudi zaščito pred vetrom in precej sence. Ob pozorni skrbi drevesa šele v petem letu obrodijo prve sadove. Samo nekateri od tisočih popkov ene rastline se razvijejo v strok, iz katerih potem pridobivajo kakavova zrnca. Znotraj vsakega stroka kakavovca, ki lahko zraste do 25 cm v dolžino, je okoli 45 belih semen. Obiranje strokov je zelo težko delo, saj morajo delavci svoje nože pogosto pritrditi na dolge palice, da lahko odrežejo stroke z visokih dreves.

Čeprav kakav izvira iz Latinske Amerika, ga danes skoraj 70 % pridelajo v državah Zahodne Afrike. Med šestimi največjimi proizvajalkami kakava najdemo Slonokoščeno obalo, Gano, Indonezijo, Nigerijo, Brazilijo in Kamerun. Pridelovanje kakava ima pomemben vpliv na gospodarstvo omenjenih držav ter na življenja njihovih prebivalcev. Izvoz kakava tako predstavlja kar 40 odstotkov ganskih izvoznih prihodkov, v njegovo pridelovanje pa sta vključena dva milijona ganskih kmetov. Žal pa le majhen delež dobička od prodaje kakakovih zrn doseže pridelovalce. Cene kakava so določene na newyorški borzi za kakav, daleč od kakavovih nasadov v Afriki in Južni Ameriki. Skromni prihodki in težke razmere so ključno pripomogli k porasti otroškega in celo suženjskega dela na nasadih kakavovca. Študija mednarodnega inštituta za tropsko agrikulturo je razkrila, da na nasadih kakava v državah Zahodne Afrike dela več kot 250.000 otrok v starosti od 9 do 12 let. Približno 12.000 jih je bilo žrtev trgovine z ljudmi.

Zaradi nezavidljive situacije, v kateri so se znašli, so se nekateri pridelovalci kakava povezali v kooperative, ki sodelujejo z gibanjem Pravične trgovine. Med takšnimi kooperativami sta El Ceibo iz Bolivije in Concado iz Dominikanske republike.

Prijava na e-novice

Če želite prejemati obvestila o novostih in dogodkih v 3MUHAH, vpišite v spodnje polje svoj e-poštni naslov.