test

Kava

Želite spremeniti svet? Začnite z jutranjo skodelico kave!

Si lahko predstavljate jutro brez skodelice dišeče kave? Ste se morda kdaj vprašali, od kod prihaja kava, ki vas zjutraj s svojim čarobnim okusom in bogato aromo spravi pokonci?

Zgodb o odkritju kave je veliko. Po najverjetnejši različici naj bi kavo odkrili v Afriki na območju današnje Etiopije. Legenda pravi, da je kavo odkril kozji pastir Khaldi okoli leta 850 v zgornjem Egiptu. Ko se neke noči koze niso vrnile s paše, jih je šel Khaldi iskat. Koze je našel plešoče okoli grma z rdečimi jagodami. Ker je bil Khaldi radoveden, je še sam poskusil par zrn. O skrivnostnih zrnih se je pogovoril z menihi, ki so iz njih pripravili napitek. Tako se je rodil obred pitja kave, kot ga poznamo danes.

Kavovec, po latinsko Coffea sp., je del družine Rubiaceae, ki združuje več kot 500 vrst in 6000 podvrst tropskih dreves in grmov. To so zimzelena drevesa, ki jih gojijo na območjih vlažnega subtropskega pasu. V divjini lahko dosežejo višino do 15 metrov, na plantažah pa jih zaradi lažjega obiranja obrežejo do višine okoli tri metre. Obstaja okrog 25 vrst kave. Dve najpomembnejši, ki ju ljubitelji kave najbolj poznajo, pa sta arabica (Coffea arabica) in robusta (Coffea canephora).

Kava je takoj za nafto drugi najpomembnejši svetovni trgovinski izdelek in pomembna izvozna surovina za mnoge države. Prodaja kave pomeni v Ugandi približno polovico prihodkov od izvoza. Cena kave na svetovnem trgu močno niha in pridelovalci za pridelano kavo pogosto prejmejo manj, kot znašajo stroški njene pridelave. Zato pravična trgovina svojim pridelovalcem že več let ponuja učinkovito alternativo v obliki pravičnega plačila, ki krije ceno dela in proizvodnje, vključuje pa tudi socialno in okoljsko premijo. Zagotovljene premije omogočajo izvajanje projektov, ki proizvajalce krepijo tako socialno kot tudi gospodarsko. Pravična trgovina varuje šibke proizvajalce, predvsem ženske in avtohtona ljudstva, pred izkoriščanjem korporacij in jim prek dolgoročnega partnerstva ter primernih delovnih razmer daje upanje v boljšo prihodnost.

Infografika o kavi


Ponudba pravične bio kave za popolni užitek:

Organico (posebno blagega okusa, s fino aromo), bio

Kava Organico je biološko pridelana kava vrste arabica, ki izvira iz mehiških gorskih pokrajin Oaxaca in Chiapas. Pod senčnimi krošnjami dreves skupaj z ostalim bogatim rastlinskim svetom uspeva v tem delu Mehike kava, ki jo skrbno pridelujejo indijanski poljedelci. Rezultat njihovega načina življenja in izkušenj z biološko pridelavo so češnji podobna ognjeno rdeča zrna kave, ki jih najprej ročno oberejo, operejo, odstranijo meso in posušijo na soncu, potem pa prebirajo zrno za zrnom. Skrben odnos do rastlin in zemlje nedvomno pripomore k izjemnemu okusu in odlični aromi kave Organico.
Pravična trgovina ponuja kavo Organico tudi kot espresso in kavo brez kofeina. Slednji odstranijo kofein z naravnim virom ogljikovega dioksida in s čisto vodo, pri čemer se ohranijo okus in vse pomembne sestavine. Takšen postopek (CR3-metoda) je popolnoma naraven in edini primeren za biološko pridelano kavo.

Mundo (bogata aroma, kava z blagim okusom in lahko, fino kislostjo), bio

Kava Mundo je uravnotežena mešanica kakovostnih kav vrste arabica iz biološke pridelave. Zrna dozorijo na plantažah v Gvatemali, Nikaragvi in Mehiki. Kava najboljše kakovosti je nato prepeljana v Evropo, kjer jo pazljivo pražijo.

Nica (kava polnega okusa in z lahko, fino kislostjo), bio

Čista kava vrste arabica prihaja iz višavij Nikaragve. Velja za eno najboljših surovih kav na svetu, dolgoletna tradicija praženja pa poskrbi za njen izjemni okus. Pridelovalci kave, ki prihajajo iz predmestij naselij Boaco in Matagalpa, so združeni v zadrugi Cosatin in Cecocafen.

Jambo (espresso z začinjeno aromo), bio

Na vulkanskih tleh gore Mount Eligon na vzhodu Ugande uspeva ob optimalnih podnebnih razmerah na nadmorski višini od 1300 do 2000 metrov kava z močno aromo. Na tem območju živi približno 2000 članov zadruge Gumutindo, kar v lokalnem jeziku lugisu pomeni »izvrstno kakovost«. Po končanem obiranju plodove predelajo po mokrem postopku. Pri slednjem oluščena zrna v posebnih zbiralnikih namočijo v mrzlo vodo, kjer se med namakanjem začne rahla fermentacija, ki traja približno 24 ur. Ta metoda je primernejša za kavo višje kakovosti. Rezultat je t. i. pergamino kava, kjer imajo zrna še vedno zaščitne pergamentne ovojnice. Predelavo do izvozno pripravljene surove kave pa prevzame zveza zadrug Bugisu.

Abesa (kava višje kakovosti z uravnoteženo kislostjo), bio

Kava Abesa prihaja iz visokogorskega območja južne Etiopije, natančneje iz bivše province Sidama, po kateri je dobila ime. Kava Sidamo je čista arabica, znana po svojem bogato začinjenem okusu, ki spominja na čokolado. Kavna zrna pridelujejo mali kmetje na svojih obdelovalnih površinah skupaj z drugimi pridelki. Kmetje so združeni v različne zadruge pod vodstvom Oromia Union. Oromia Union je združenje 129 zadrug, ki opravlja različne naloge, kot so odkup pridelane kave po pravičnejših cenah, prodaja kave na avkcijah, transport, iskanje novega tržišča (bio in pravičnotrgovinskega), trženje etiopske kave po vsem svetu.

Etiopija (kava za espresso, izredno aromatična), bio

Kava prihaja iz južne Etiopije, kjer je v zadrugo Sidama združenih približno 82.000 malih proizvajalcev. Ustanovljena je bila leta 2001 z namenom, da bi vzpostavila neposredno sodelovanje med proizvajalci, izvozniki in kupci kave. Z denarjem, ki ga dobijo od prodaje, gradijo lokalne ceste in obnavljajo šole.

Latino (instant), bio

Osnova kavnega prahu kave Latino je kava vrste arabica iz Latinske Amerike. V Evropi dragoceno surovino predelajo naprej, kava gre skozi pazljiv postopek zamrzovalnega sušenja, ki ustvari aromatičen ter debelo zrnat kavni prah.

Vse naše vrste kave imajo oznako pravične trgovine, ki jo podeljuje FLO – Mednarodna organizacija za označevanje izdelkov pravične trgovine. Pakirane so v embalažo, ki ne vsebuje aluminija in ohranja bogato aromo kave. Embalaža je do okolja prijazna, saj je eno izmed temeljnih načel pravične trgovine tudi spoštovanje okolja. Kultura pitja kave ne sme biti samo užitek, temveč tudi odgovoren odnos do narave in sočloveka.

Povzeto po:
Sporočila (2005): Ste za kavo ali čaj?, http://www.sist.si/slo/z2/0501kava.pdf.
Wikipedija (n.d.): Kava, http://sl.wikipedia.org/wiki/Kava.
Sinapsa (2005) Možgani in kava, http://www.sinapsa.org/TM/poljudno.php?id=4

Aktualno

PraviLNO pečeno

29. april 2017

FAIRTRADE PIKNIK

29. april 2017

Prijava na e-novice

Če želite prejemati obvestila o novostih in dogodkih v 3MUHAH, vpišite v spodnje polje svoj e-poštni naslov.