Čaj

Pravični čaji za zdravje in poživitev duha

Kitajski pregovor pravi: »Bolje je biti tri dni brez hrane, kot en dan brez čaja.«

Čaj je takoj za vodo druga najbolj razširjena pijača na svetu. Včasih so čaj uporabljali le za lajšanje zdravstvenih težav, danes pa pitje čaja predstavlja družabno dejanje. In prav zaradi vseh teh sestavin je čaj po vsem svetu znan kot osvežujoča brezalkoholna pijača ter dober spodbujevalec pozitivnih misli.

Kitajska in japonska mitologija ponujata številne zgodbe o tem, kako so našli čaj. Ena od teh zgodb datirana v leto 2700 pred našim štetjem. Opisuje kako so čajni listi po nesreči padli v lonec vrele vode kitajskemu zeliščarju. Voda je imela okus po teh divjih lističih, in zeliščarju po imenu Shen Nung je bil okus tega napitka tako všeč, da ga je predstavil svojemu ljudstvu ter jim naročil naj ga pijejo in uživajo. Japonska legenda pa pripoveduje o budističnem svetniku Bodhiharmi, ki je zaspal med svojimi molitvami, pri čemer so se mu veke dotaknile tal in tam pognale korenine ter se razvile v čudovit grm čajevca.

Beseda čaj se v slovenskem jeziku uporablja za katerikoli poparek iz sadja ali zelišč. Za čaj iz listov čajevca pa se uporablja izraz pravi čaj, za ostale pa ustrezno sadni ali zeliščni čaj.  Čaj je pijača z vsebnostjo kofeina (alkaloida tein), ki se ga pripravi s poparkom oz. s  prelitjem vroče vode bolj ali manj fermentiranih in posušenih listov ter vršičkov zimzelenega grmičastega drevesa čajevec. Drevo čajevca oz. Camellie sinensis izvira iz jugovzhodne Azije, točneje severnovzhodne Indije (Assam, Sikkim), severne Burme, Tibeta in jugozahodne Kitajske. Kitajska, točneje Yunnan,  naj bi bila zibelka čaja kot pijače že več kot 5000 let.

Način pridelovanja

Gojeni čajevci so bolj podobni grmom, saj jih za potrebe obiranja in doseganja večjega pridelka in kvalitete obrezujejo na višino med 150 in 200 cm. Čajne liste in vršičke obirajo trikrat letno nekje marca, aprila (v Aziji) nato zgodaj poleti in jeseni. Zaradi svojega nežnega okusa so najbolj cenjeni zgodnji spomladanski listi in vršički. Od vrste čaja je odvisno, kakšna sta dolžina in postopek sušenja. Poenostavljeno povedano, odvisno od vrste čaja sledi določen postopek oksidacije in sušenja. Kljub temu da se čaj uživa po vsem svetu, se ga proizvaja le v nekaterih delih sveta kjer je klima in zemlja idealna za pridelavo. Glavne pridelovalke čaja so Kitajska, Japonska, Indija, Tajvan, Šrilanka. Kitajska in Japonska proizvajata  nekatera najboljše zelene čaje. Tajvan ima nekatere najboljše Oolong čaje. Indija in Šrilanka pa sta znani po svojih črnih čajih.

Kemična sestava in vpliv na počutje

Tein je bil odkrit v čaju leta 1827. Kasneje se je izkazalo da je "tein" identičen kofeinu v kavi, tako sej izraz "tein" nehal uporabljati. Največji mit o vsebnosti kofeina v kavi in čaju je da čaj vsebuje več kofeina kot kava. To je sicer res če merimo čaj in kavo v suhi obliki, je pa napačno če primerjamo skuhano kavo ali čaj. Vsebnost kofeina v kavi ali čaju je odvisna od številnih faktorjev, vključno z načinom priprave in časom kuhanja. Dalj časa ko se čajni lističe pusti fermentirati, večja je vsebnost kofeina v čaju.

Vrste čajev, razvrščanje, priprava 

Vrste čaja razlikujemo glede na stopnjo oksidacije listov:

1. Črni čaj - najobičajnejši čaj v zahodnih državah, pri katerem oksidacija steče čisto do konca. Zaradi listov, ki so znatno oksidirani pomaga preprečevati različne srčne bolezni. Priprava: poparek 3-5 minut  v ogretem čajniku.                                                                                                      

2. Zeleni čaj - postopek oksidacije je kmalu ustavljen s toploto. Raziskave so pokazale, da zeleni čaj lahko prepreči razvoj raka, zniža raven holesterol v krvi in pomaga nadzirati krvni tlak. Nekaj dokazov govori tudi v korist temu, da pomaga preprečevati zobno gnilobo in koristi v boju z virusi.
Priprava: prelijemo z vročo vodo od 70 do 85 stopinj Celzija v ogretem čajniku, odvisno od vrste zelenega čaja 30 sekund do 5 minut. Isti čaj lahko pripravimo tudi do trikrat.                                   

3. Oolong čaj (pri nas mu rečemo tudi rdeči, v svetu pa je kot rdeči znan rooibos)- oksidacija traja dlje kot pri zelenem, a manj kot pri črnem čaju.
Priprava: prelijemo z vročo vodo od 80 do 100 stopinj  Celzija v ogretem čajniku od 30 sekund do 5 minut, odvisno od vrste čaja. Isti čaj lahko pripravimo tudi do petkrat.              

4. Beli čaj - sestavljajo ga mladi, neoksidirani listi (popki). Na zahodu je manj znan, vendar je zaradi njegove blagosti in visoke vsebnosti antioksidantov vedno bolj priljubljen.                                                                                                       Priprava: Prelijemo z vročo vodo od 70 do 80 stopinj in pustimo od 2 do 10 minut, tretjič celo do 15 minut. Isti čaj lahko pripravimo tudi do petkrat.

Rooibos (Aspalathus linearis) - grm, ki izvira iz Južnoafriške republike, zeliščni čaj, ki vsebuje veliko antioksidantov (tudi do 5x več kot zeleni čaj) in ne vsebuje kofeina. Prav tako ga pridobivajo s sistemom fermentacije in sušenja, zato je rdeče barve. Obstaja tudi zeleni rooibos, ki ga posušijo brez postopka fermentacije in vsebuje mnogo več vitaminov in antioksidantov kot njegov rdeči brat. Ugodno vpliva na živčni sistem (stres), alergije in prebavo. Priprava: poparek 3-5 minut kot črni čaj, lahko se ga pusti tudi dalj časa in ne vpliva na grenkobo.

Yerba Mate (Ilex paraguariensis) - grmičasto drevo doma v subtropski Južni Ameriki (vzhodni Paragvaj, zahodni Urugvaj, jugovzhodna Brazilija in severno vzhodna Argentina). Vsebuje kofein (matein 0,3-1,7 %, kava ga vsebuje nekje 1,5 %), stimulant theobromin, kalij, magnezij in mangan. Čaj Mate poživlja, dobro vpliva na počutje. Je rahel diuretik in zmanjšuje lakoto.
Priprava: Prelijemo z vročo vodo od 70 do 80 stopinj Celzija. Tradicionalno se pripravlja v posebnih posodicah mate, izdelanih iz malih izdolbljenih bučk, rogov ali lesa. Pije se ga z posebno izdelano slamico v španščini imenovano bombilla, ki je ponavadi  izdelana iz alpake, srebra ali lesa. Posodico napolnimo do polovice (lahko manj ali več) z mate čajem, namestimo slamico (bombillo) prelijemo z nekaj hladne vode, počakamo kakšno minuto in prelijemo počasi vročo vodo, ki jo ponavadi hranimo v termovki. Pijemo in isti pripravek prelivamo s približno enim litrom vode. Ponavadi je to družabni dogodek in se deli z prijatelji (ena bučka in ena slamica).

Povzeto po:
Wikipedija (n.d.): Čaj, http://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Caj.
Altermed.org (n.d.): Kaj je bolje: kava ali čaj?, http://www.altermed.org/vsebina/novica.php?clanek_id=314&kat_id_parent=186.
Sporočila (2005): Ste za kavo ali čaj?, http://www.sist.si/slo/z2/0501kava.pdf.
Cajnica.com (n.d.): Čaj in kofein/tein, http://www.cajnica.com/268ajinkofeintein-a-8.html?osCsid=7e1d20ad97d2ccc76a28d81fb79e4b5a.

Aktualno

PraviLNO pečeno

29. april 2017

FAIRTRADE PIKNIK

29. april 2017

Prijava na e-novice

Če želite prejemati obvestila o novostih in dogodkih v 3MUHAH, vpišite v spodnje polje svoj e-poštni naslov.