Pravična trgovina je "trgovinsko partnerstvo”, ki temelji na dialogu, transparentnosti in spoštovanju in si prizadeva za večjo enakopravnost v mednarodni trgovini. Prispeva k trajnostnemu razvoju s tem, da ponuja boljše pogoje prodaje in zagotavlja pravice marginaliziranih proizvajalcev in delavcev, predvsem iz ekonomsko manj razvitih dežel. Organizacije, ki se ukvarjajo s pravično trgovino in ki jih podpirajo potrošniki, se aktivno vključujejo v podpiranje proizvajalcev, osveščanje in vodenje kampanj za spremembe v pravilih in praksi konvencionalne mednarodne trgovine.
(Definicija WFTO - World Fair Trade Organization)

WFTO (World Fair Trade Organization) – Svetovna organizacija za pravično trgovino določa 10 načel, ki jih morajo organizacije pravične trgovine spoštovati pri svojem vsakodnevnem delu. WFTO spoštovanje teh načel nadzira in jih tudi naprej razvija:

1. Vzpostavljanje možnosti za ekonomsko nepriviligirane proizvajalce: podpora najrevnejšim proizvajalcem

2. Transparentnost in preglednost finančnega poslovanja: pošteno in odprto poslovanje s partnerji

3. Trgovinsko partnerstvo: osredotočenje na pošten, kontinuiran in dolgoročen odnos

4. Krepitev zmožnosti: razvijanje znanja proizvajalcev in vzpostavljanje možnosti za trgovanje z izdelki

5. Promocija pravične trgovine: ozaveščanje o pravični trgovini in obveščanje od kod prihajajo izdelki

6. Plačilo poštene cene: zagotavljanje, da proizvajalci za svoje delo dobijo pošteno plačilo. To se določi preko dialoga, krije pa stroške proizvodnje in primerno in enakopravno plačilo za delo - po možnosti tudi predujem

7. Enakopravnost spolov: zagotavljanje enake možnosti in plačilo za moške in ženske

8. Delovni pogoji: zagotavljanje varnih in zdravih delovnih pogojev, v skladu s pravom in lokalnimi normami

9. Otroško delo: spoštovanje Konvencije ZN o pravicah otrok kot tudi lokalnih družbenih norm

10. Okolje: zagotavljanje, da so materiali, izdelki in prevoz narejeni ob skrbi za okolje

Ker ima vsak nakup posledice. Nakup pravičnotrgovinskih izdelkov pomeni odločitev za izdelke, ki so bili izdelani oziroma pridelani na načine, ki pozitivno vplivajo na človeka ter njegovo družbeno in naravno okolje. Z nakupom pravičnotrgovinskih izdelkov podpiraš trgovanje po etičnih načelih in prispevaš k zmanjševanju revščine v manj razvitih deželah ter s tem k spreminjanju sveta na bolje.

Pravična cena vključuje ceno proizvodnje ter krije socialne in okoljske stroške.

Vključuje ceno dela, ki omogoča dostojno preživetje.

Vključuje premijo, ki omogoča investicije v razvojne projekte skupnosti. Lahko se vloži v izboljšanje pogojev dela, širitev kapacitet proizvodnje ali pa za izboljšanje zdravstvenega varstva skupnosti, okoljskih standardov, izobraževalnih možnosti, izgradnjo infrastrukture itd.

Če bi lahko vsem verjeli na besedo, bi bil svet veliko lepši. V tem primeru bi bila potemtakem svetovna trgovina pravična. Ker temu ni tako, potrebujemo nekakšno potrditev, da je bil izdelek izdelan, pridelan ter prodan po načelih in standardih pravične trgovine. V poplavi oznak, ki se pojavljajo na tržišču, sta svetovno prepoznavni in priznani dve: World Fair Trade Organization Mark – znak Svetovne pravičnotrgovinske organizacije in Fairtrade label – oznaka, ki jo podeljuje Mednarodna organizacija za označevanje izdelkov pravične trgovine. Kljub temu da se obe oznaki uporabljata na istem tržišču, pomenita dva različna pristopa certificiranja in nadzorovanja.

Pravična trgovina se osredotoča na marginalizirane proizvajalce in male kmete ter omogoča, da se izognejo revščini ob tem, da promovirajo trajnostni razvoj. Z vzpostavljanjem dolgoročnih partnerstev omogoča, da proizvajalci vlagajo v okolju prijazno proizvodnjo. Vzpodbuja ročno izdelavo, ekološko kmetijstvo in uporabo recikliranih materialov, prav tako pa tudi trajnostno uporabo naravnih virov in proizvodnih metod, ki niso kapitalsko ali energetsko zahtevne. Gibanje pravične trgovine se zavzema za trgovinski sistem, ki v ospredje postavlja ljudi in promovira socialno, ekonomsko in okoljsko pravičnost.

Pomen pravične trgovine ni le v trgovanju, ampak ima tudi druge učinke. Proizvajalci kave na primer preko sistema pravične trgovine prodajo relativno majhen delež svoje proizvodnje (včasih le 10 %). Preostanek morajo prodati kupcem na konvencionalnem trgu, vendar si zaradi večje finančne stabilnosti in gotovosti kmetje upajo od konvencionalnih kupcev zahtevati boljše plačilo. Poleg tega lahko dobijo kredite ali boljše pogoje za odplačila, ker lahko dokažejo redne dohodke. To pozitivno vpliva tudi na lokalni trg.

Pravična trgovina spodbuja tudi socialno odgovornejše vedenje mednarodnih podjetij. S pomočjo pravične trgovine se izboljša stopnja izobrazbe in posledično zmanjša delo otrok.

Delo otrok pod nehumanimi pogoji je popolnoma nesprejemljivo za vse, ki poslujejo po načelih pravične trgovine. Seveda pa je delo otrok v primerih, ko gre za prenos izkušenj in znanja z generacije na generacijo, pod humanimi pogoji, sprejemljivo.